Hernija medvretenčne ploščice ali hernija diskusa je eden od pogostih vzrokov za bolečino v križu. Pojavi se približno pri 2 do 4 % ljudi, najpogosteje med 25. in 45. letom starosti. V 90 % se pojavi v bolj obremenjenem ledvenem delu hrbtenice.
Medvretenčne ploščice so ploščate strukture med vretenci, sestavljene iz želatinastega jedra in vezivnega obroča. Njihova vloga je blaženje pritiskov, ki v hrbtenici nastajajo med gibanjem.
Večinoma se prehranjujejo s prehajanjem hranil iz okolice, ker niso dovolj prekrvljene. To je tudi glavni razlog, da se slabo obnavljajo in se začnejo starati že po 20. letu starosti. Zato se stanjšajo, pojavijo se lahko tudi razpoke v vezivnem obroču, skozi katere lahko prodre želatinasto jedro, kar imenujemo hernija medvretenčne ploščice. Do tega najpogosteje pride v jutranjih urah, ko je v ploščici največ vode.
Od tega, kje in v kolikšni meri je prišlo do hernije medvretenčne ploščice, so odvisni tudi simptomi. Najpogosteje se začne z bolečino v križu, ki se stopnjuje in širi v nogo, intenzivnejša pa je ob napenjanju. Če je želatinasto jedro v stiku s peto ledveno živčno korenino in prvo križnično korenino, ki sestavljata ishiadični živec, se bolečina širi po zadnjem delu stegna in goleni v stopalo. Če je hernija višje in prizadene drugo, tretjo ali četrto ledveno korenino, se bolečina širi v sprednji del stegna. Pozneje bolečina v križu popusti in ostane samo v nogi. Nato lahko popusti tudi v nogi, pojavi pa se lahko pareza oziroma oslabelost stopala.
Prognoza hernije medvretenčne ploščice je običajno dobra. Ob pojavu bolečine v križu in nogi moramo obiskati svojega družinskega zdravnika, da naredi telesni pregled, slikovno diagnostiko, predpiše zdravljenje s protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili ter nas napoti na fizioterapijo. V 80 % težave minejo v 6 do 8 tednih. Če v tem času ne pride do izboljšanja, je potreben pregled pri specialistu.
V nekaterih primerih je potrebno operativno zdravljenje, zlasti če bolečina traja dlje kot 3 mesece in se ne odziva na protibolečinsko zdravljenje (ne pomaga niti zdravljenje z več protibolečinskimi zdravili hkrati). Oslabelost mišic ali nezmožnost odvajanja vode in blata pa sta razloga za takojšnjo operacijo.
Operativno zdravljenje daje dobre in odlične rezultate v 80 do 85 %, pri 10 % ljudi pa določen del težav ostane. Slabši rezultati so predvsem pri tistih, ki na operacijo čakajo predolgo. Z operacijo ne smemo odlašati več kot 3 ali 4 mesece od prvega pojava simptomov, saj pride po daljšem pritisku na živec do nepovratnih sprememb, ki lahko vodijo do kronične poškodbe živca in nevropatske bolečine. Ta se lahko pojavi tudi pri zelo izraziti utesnitvi živca, čeprav traja le nekaj dni.
Bolniki nevropatsko bolečino zaznavajo kot pekočino in mravljinčenje po nogi, ki je običajno izrazitejše ponoči ali v mirovanju. Teh težav se ne da odpraviti z običajnimi protibolečinskimi zdravili. Potrebno je dolgotrajno zdravljenje z zdravili, ki jih imenujemo nevromodulatorji (gabapentin, pregabalin).
asist. dr. Lovro Suhodolčan, dr. med., specialist ortopedske kirurgije
