Boleča diabetična polinevropatija
Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo leta 2019 v Sloveniji skoraj 140.000 sladkornih bolnikov, njihov delež pa se je s 6,6 % leta 2010 povečal na 8,2 %. Diabetična polinevropatija je pogost zaplet sladkorne bolezni, saj jo ima do 60 % sladkornih bolnikov. Tveganje zanjo narašča s trajanjem sladkorne bolezni, najpomembnejši dejavnik, ki lahko odloži njen začetek in upočasni njeno napredovanje, pa je dobra urejenost krvnega sladkorja. Diagnozo boleče diabetične polinevropatije postavimo po izključitvi drugih vzrokov za okvaro živčevja (ledvična odpoved, sistemske vezivnotkivne bolezni, motnje v delovanju ščitnice, pomanjkanje vitamina B12, zloraba alkohola).
Nevropatija lahko prizadene vse dele živčevja. Najpogostejša je prizadetost končnih delov senzoričnih in motoričnih živcev (t. i. senzorično-motorična nevropatija). Okvara motoričnih živcev vodi do deformacije stopal. Okvara senzoričnih živcev pa se po eni strani kaže z izgubo občutka za dotik, bolečino ter toploto in hlad, po drugi strani pa z bolečinami, za katere ni nobenega jasnega bolečinskega dražljaja. Kronična nevropatska bolečina pomembno poslabša kakovost bolnikovega življenja, saj vpliva na čustveno stabilnost, spanje, mobilnost, voljo do dela in sposobnost zanj. Zdravljenje boleče diabetične polinevropatije je večinoma usmerjeno v lajšanje nevropatske bolečine. Bistvenega pomena sta medsebojno zaupanje in dober, spoštljiv odnos med zdravnikom in bolnikom, ki se skupaj dogovorita o načrtu zdravljenja. Ključni elementi zdravljenja so spodbujanje k zdravemu življenjskemu slogu in dobri urejenosti sladkorne bolezni, zdravila, ki zavirajo napredovanje okvare živčevja (vitamin B12, tioktinska kislina), in protibolečinska zdravila.
izr. prof. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., specialistka interne medicine