Nevropatska bolečina po možganski kapi
Po možganski kapi se pogosto pojavi kronična bolečina. Vzroki zanjo so različni. Eden od njih je nevropatska bolečina, ki jo imenujemo centralna bolečina po možganski kapi (CBPM) in je neposredna posledica okvare možganov zaradi možganskega infarkta ali krvavitve. Pojavi se pri približno 8 % bolnikov, ki so doživeli možgansko kap.
Je izrazito neprijetna in omejuje rehabilitacijo bolnikov. Spoznamo jo po značilnih znakih in mestu pojavljanja. Bolniki jo običajno opisujejo kot pekočo, elektrizirajočo, globoko, vrtajočo ali zbadajočo. Običajno je stalna, ob vznemirjenju, mrazu in intenzivnem čustvovanju pa se poslabša. Pojavlja se v predelih, kjer je prišlo do nevrološkega izpada, na primer v ohromelih okončinah, kjer bolniki slabše zaznavajo dotik ali zbodljaj.
Za CBPM je značilna tudi večja občutljivost za bolečinske dražljaje, kar imenujemo hiperalgezija. Bolečina se lahko pojavi tudi ob nebolečem dražljaju, kar imenujemo alodinija. Ker se po možganski kapi bolečine pojavljajo tudi zaradi drugih vzrokov, je ugotavljanje CBPM lahko oteženo. Zato so pomembni preventivni ukrepi, zlasti izogibanje sprožilnim dejavnikom, kot so vroče kopeli, oprijeta oblačila in mraz, pa tudi nameščanje uda v pravilen položaj, uporaba pripomočkov fizikalne medicine in fizioterapija.
Za lajšanje CBPM z zdravili se uporablja triciklični antidepresiv amitriptilin, vendar ni primeren za bolnike s srčno okvaro, glavkomom in boleznimi prostate. Te težave se v starosti pogosteje pojavljajo, zato je njegova uporaba omejena. Pri periferni in centralni nevropatski bolečini je dobro dokazana učinkovitost gabapentinoidov, na primer pregabalina, zato ga uporabljamo tudi pri CBPM. Opioidi in enostavni analgetiki pri CBPM niso učinkoviti.
prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med., specialist nevrolog